IZHODIŠČE: Drežnica (553 m)
VRH: Krn (2244 m)
ČAS HOJE: 5 h 00 min.
ZAHTEVNOST: Zelo zahtevna označena pot
VIŠINSKA RAZLIKA: 1691 m
OPIS POTI:
S parkirišča se usmerimo mimo kapelice in osnovne šole na markirano pot na Krn. Pot nas vodi skozi gozd in nato ob pašniku do table Triglavski narodni park. Tu se priključimo cesti iz Drežnice, ki pa se kmalu konča. Ko prečkamo potok Ročica pridemo do smerokazov, kjer se usmerimo levo v smeri bivaka. Pot naprej gre v strnjen gozd in se zmerno vzpenja v bližini potoka Ročica. Pot nato zavije nekoliko desno in nas kmalu pripelje do bivaka na Črniku.
Od bivaka nadaljujemo ostro levo in pot se še naprej vzpenja skozi gozd. Ko pridemo iz gozda zavijemo v levo in po krajšem prečenju pobočij pod ostenji Krna kmalu vstopimo v plezalni del poti. Že takoj na začetku se skoraj navpično vzpnemo s pomočjo skob in jeklenice. Po prvem strmem vzponu pot zavije rahlo v levo in postane za krajši čas nekoliko manj zahtevna. Sledi vzpenjanje ob jeklenici in nato vzpenjanje v ključih po zelo strmem in nezavarovanem travnatem pobočju. V mokrem je ta del zelo nevaren za zdrs. Pot nato zavije v desno in nas pripelje do razpotja. Desna pot preči izpostavljena zahodna pobočja Krna in se priključi poti s planine Kuhinja ter lažji (južni) poti iz Drežnice. Mi se v križišču usmerimo levo na pot Silva Korena. Pot poteka po zelo strmem in izpostavljenem grebenu, ki pa je dobro zavarovan. Takšna pot nas pripelje do vpisne knjige, ki se nahaja pred najbolj izpostavljenim delom poti. Pot poteka po razmeroma ozkem in prepadnem grebenu, kjer se dvakrat vzpnemo po navpični lestvi. Pot nas nato v nekaj strmih vzponih ob jeklenici pripelje do Gomiščkovega zavetišča na Krnu. Tu se tudi konča plezalni del poti.Od Zavetišča imamo nato še približno deset minut hoje do vrha Krna. Za sestop je priporočljivo uporabiti lažjo južno pot.
Več slik dobite na spodnji povezavi:
http://www.hribi.net/izlet/dreznica_krn_pot_silva_korena/1/150/1073
Planinsko društvo Kobarid 
tik pod vrhom je skala cca 30 kg, ki ji skoraj nič ne manjaka da zgrmi v dolino. sicer pa krasna ferata
Pričakoval bi kakšen odgovor s strani Planinskega društva Kobarid.
Boste mirno spali, če bo na mestih, ki jih omenjajo predhodniki, še kdo omahnil. Nekaj metrov jeklenic pa res ne bi smel biti problem, ne strošek.
Boste mirno spali, če bo na mestih, ki jih omenjajo predhodniki, še kdo omahnil. Nekaj metrov dodatnih jeklenic pa res ne bi smel biti tak problem.
Se strinjam z Romanom in Nandotom. Z le nekaj dodatnimi jeklenicami bi ta tura lahko postala najlepša ferata v Julijcih. Komur se jeklenice zdijo odveč, naj jih spregleda in ignorira, jaz pa bi se nanje vsekakor z veseljem pripel, saj je zelo ozka stezica brez možnega oprimka (samo trava) res zelo nevarna za zdrs.
Se strinjam s predhodnikom. S samo nekaj jeklenicami (obvezno na mestu, ki ga je opisal Roman) bi lahko bila to najlepša in najpopularnejša ferata v Sloveniji. Za kaj takega bi seveda morali bolje zavarovati še dostop v steno, kjer je zaradi snega le – ta velikokrat smrtno nevaren.
Na Krnu smo bili po poti Silva Korena 28. avgusta letos. To je res nepozabna, adrenalinska tura, ki si zasluži vse pohvale. Najlepša ferata, ki sem jih prehodil doslej. Imel bi le pripombo oziroma prošnjo:
Po zadnji strmini do tablice “Pot Silva Koren” (kakšnih 70 – 80 m) vodi zelo ozka, nezavarovana pot. Zelo bi vam bil hvaležen, če bi tudi tam napeljali zajlo, saj je, še posebej, če je pot mokra, tam velika nevarnost zdrsa.
V upanju, da boste mojo prošnjo oziroma kritiko razumeli kot dobronamerno vas lepo pozdravljam.