V SPOMIN PADLIM IN PONESREČENIM V KRNSKEM POGORJU

Prva in druga svetovna vojna sta povzročili ogromno trpljenja in velike žrtve tudi na območju
Krnskega pogorja.
Vojna med Italijo in Avstro-Ogrsko se je začela 24. maja 1915. Krnsko pogorje je bilo v prvi svetovni
vojni prizorišče hudih spopadov med italijansko in avstro-ogrsko vojsko.

junija 1915 so italijanski alpini zasedli vrh Krna. Zavzeli so celoten greben Krnskega pogorja
zahodno od Krna in začeli prodirati proti sosednji gori na vzhodni strani, Batognici. Skušali so zavzeti
tudi Mrzli vrh, prodreti do planine Sleme in se spustiti v dolino Tolminke. To jim ni uspelo kljub
velikanskim žrtvam. Mrzli vrh je postal najbolj krvava gora Posočja.
Boji na vrhovih so trajali 29 mesecev. 24. oktobra 1917 se je začela 12. soška bitka, poznana tudi kot
»bitka pri Kobaridu«. V tej bitki sta združeni avstro-ogrska in nemška vojska predrli italijanske
položaje in potisnili italijansko vojsko in frontno črto do reke Piave.
Vojake na obeh straneh so na frontnih črtah, ki so potekale po vrhovih Krnskega pogorja, bičali
viharji, trpeli so mraz in se med seboj nenehno spopadali. Celo pod zemljo. Avstrijci so na Batognici in
na Vršiču izvedli dve minski vojaški operaciji. V devetindvajsetih mesecih je bilo žrtev zaradi
spopadov, bolezni, strel, plazov in drugih nesreč na obeh straneh zelo veliko. Nanje spominjajo
spomeniki in vojaška pokopališča.

Tudi med drugo svetovno vojno so v Krnskem pogorju divjali hudi boji med slovensko partizansko
osvobodilno vojsko na eni ter italijansko in nemško vojsko na drugi strani.

aprila 1943 je bila na planini Golobar na skrajnem zahodnem koncu Krnskega pogorja bitka med
partizani Severno-primorskega odreda in italijansko vojsko. Bilo je veliko žrtev, predvsem na
partizanski strani.
julija 1943 je bila na območju od Batognice do Stadorja velika celodnevna bitka med partizani
Gradnikove brigade z elitnimi enotami italijanskih alpinov. Boj se je končal z velikimi žrtvami,
predvsem na italijanski strani. Partizani so se srečno izvili iz obroča le z majhnimi žrtvami.
Največja večdnevna bitka slovenskih partizanov v Julijskih Alpah se je odvijala avgusta 1944 na
območju od Rdečega roba do Mrzlega vrha. Partizane Gregorčičeve brigade je napadla z vseh strani
nemška vojska in domobranci. Nemci so imeli skoraj desetkratno premoč. Padlih je bilo veliko
partizanov, ki so se mukoma prebijali skozi nemški obroč.
V grapi pod vasjo Krn in pod Vrsnim sta delovali dve partizanski sanitetni postaji. Omeniti moramo še
drzno partizansko dejanje, ki je bilo opravljeno v zadnjih dneh decembra 1943. Partizani Bazoviške
brigade so se iz doline Lepene po globokem novozapadlem snegu povzpeli na Škrbino in se po
ledenem južnem pobočju spustili do planine Kuhinja.
Na partizanske žrtve spominjajo spomeniki na planini Golobar, na Škrbini in na planini Sleme.

Krnsko pogorje je bilo priča številnim nesrečam. Poškodovanih in umrlih planincev in alpinistov je bilo
zelo veliko, posebno še na južni strani Krna. Številni zdrsi gornikov so se končali tragično. Leta 1950
je pri izgradni koče na vrhu Krna zdrsnil v smrt gospodar PD Nova Gorica Ervin Gomišček. Po njem se
imenuje koča na vrhu Krna.
Največja tragedija se je zgodila, ko so konec decembra 1996 zdrsnili v smrt po poledeneli Krnski plošči
kobariški pa tudi trije italijanski alpinisti.
Planinci so umirali tudi zaradi strel, padcev, podora kamenja, podhladitve ali zaradi dehidracije in
oslabelosti.

Spominska plošča na planini Kuhinja spominja na tisoče padlih v obeh svetovnih vojnah in na žrtve
gorskih nesreč. Opominja mimoidoče, da so se v Krnskem pogorju dogajale tragedije. Zato je treba po
teh gorah stopati spoštljivo in se spomniti nesrečnikov, ki so tu trpeli in umrli.