KRN (2244 m)
Naša sveta gora, ki se dviga nad bistro Sočo. Je najvišji vrh v Krnskem pogorju. Zaradi svoje višine je zelo razgleden, na vrhu pa je tudi razgledna plošča. Ob lepem dnevu nam seže pogled do Jadranskega morja na jugu, na severu proti Triglavu, ob vznožju gore na isti strain pa se vidi tudi krnsko jezero, ki je največje visokogorsko jezero pri nas. Na južni strain pod vrhom se nahaja Gomilščkovo zavetišče, ob vznožju gore pa koča na planini Kuhinja, kjer se planinci po naporni turi lahko okrepčajo.
BATOGNICA (2164 m)
Gora polek Krna. Ima položen vrh. Najbolj znana je po bojih iz 1. svetovne vojne.
Najhujši boji so na Batognici potekali 21. julija 1915, ko so Italijani Avstrijce potisnili na vzhodno tretjino planote. Italijani so tako zasedali zahodni in osrednji del planote Batognice, Avstrijci pa vzhodni del. Med seboj sta bili vojski oddaljeni samo 85 metrov. Obe vojski sta se močno utrdili, delali sta obsežne sisteme kavern in drugih rovov, v katerih so vojaki nato preživeli dve leti. Linija se v tem času ni nikamor premaknila, zato so Italijani pod avstrijske položaje skopali rov, v katerega so namestili razstrelivo. Avstrijci, ki so z enako namero želeli presenetiti Italijane, so po naključju odkrili italijanski rov, iz njega previdno pobrali vse razstrelivo in z njim pozneje vrgli v zrak italijanske položaje. Ostanki minske vojne med Italijani in Avstro-Ogrskimi vojaki so na vsakem koraku. Krater eksplozije v katerem je odjeknilo 4100 kg nitroglicerina je še danes lepo viden.
BATOGNICA (2164 m) Opis poti —>
MATAJUR (1642 m)
Matajur (it. Monte Maggiore) je mejna gora med Slovenijo in Italijo. Dviga se nad Kobariško kotlino in Benečijo. Vrh je visok 1642 m.
STOL (1673 m)
Stol se nahaja v najdaljšem grebenu v Julijskih Alpah. Greben meri 25 km oz. kar 35 km, če štejemo še zahodni del. Z vrha, na katerem stoji nekaj oddajnikov se nam odpre lep razgled na kaninski masiv, osrednje Julijske Alpe, Krnsko pogorje, Matajur, Jadransko morje, Breginjski kot in že prej omenjeni greben, kjer pogled seže do Breškega Jalovca. Vrh ima žig in vpisno skrinjico.
KRASJI VRH (1773 m)
Krasji vrh se nahaja med Bovcem in Kobaridom na gorskem grebenu Polovnik. Krasji vrh je s svojimi 1773m tudi najvišji vrh omenjenega grebena, zato je z njega lep pogled proti dolini reke Soče in okoliškim vrhovom. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico je najlepši pogled na bližnji Krn.
KRASJI VRH (1773 m) Opis poti —>
MUZEC (MUSC) (1612 m)
Muzec (Musc) je 1612 m visoka gora, ki se nahaja severno od Breginjskega kota. Z vrha, na katerem je vpisna skrinjica in žig, se nam odpre lep razgled na Julijske Alpe in njihovo predgorje. Na zahodni strani, malo pod vrhom se na višini 1550m nahaja tudi bivak.
MUZEC (MUSC) (1612 m) Opis poti —>
MRZLI VRH (1359 m)
Mrzli vrh je najvišji del gorskega hrbta, ki se začne v Zatolminu in poteka v severozahodni smeri ter se prek Visoč vrha (1482 m) stika s Krnskim pogorjem. Vrh hrbta je široko in dokaj golo sleme, stoji tudi precej na samem ter je ravno zato lepo razgledišče.
MRZLI VRH (1359 m) Opis poti —>
Planinsko društvo Kobarid 