Izlet v neznano

V nedeljo, 1. decembra se je skoraj popolnoma poln avtobus pohodnikov odpeljal novim dogodivščinam naproti. Kot se za izlet v neznano spodobi, nihče ni vedel, kam nas bo pot zapeljala. Razen treh nesrečnežev (in šoferja), ki niso smeli sodelovati pri odgovorih na nagradna vprašanja, ki so se glasila: na kateri vrh se bomo povzpeli, katero znamenitost bomo obiskali in kje se bomo okrepčali. Da bi nam otežili delo, so nam trije mušketirji ponujali zavajajoče namige. Zavajanje se je stopnjevalo vse do nekega križišča, ki nam je ponujalo obvoz. Vse naslednje metre, ki so sledili tabli, smo se vsi skupaj, vključno s tremi mušketirji (in šoferjem) vozili v neznano. Čez čas smo le našli pravo pot. In tri pravilne odgovore.
Naš vrh bo Sveta Trojica nad Pivko, obiskali bomo Predjamski grad, kosilo pa nas bo čakalo v gostišču pri izviru reke Hubelj.
Kar nam je nakazalo že nedeljsko jutro, se je izkazalo tudi na poti na Sveto Trojico. Burja nam je spreminjala težišče in narekovala plesne korake nekega do takrat še nepoznanega plesa. Na vrhu hriba nas je pričakala veličastna kamnita cerkev, ki je kljubovala še tako močnemu vetru in nam dala zatočišče za tistih nekaj deset minut postanka. Bolj na hitro kot ne smo pomalicali, nekateri smo si vzeli nekaj časa za ovekovečenje prelepega razgleda na fotografije, okrog cerkve in do ruševin nekdanje cerkve pa se je sprehodilo le nekaj junakov, za katere sumim, da so v žepih nelegalno prenašali kamenje, da jih ni odneslo.

Po sestopu smo se odpeljali do našega naslednjega cilja. Predjamski grad nas je presenetil s svojo veličino in spoznavanjem življenja od leta 1202 dalje, ko je bil grad prvič omenjen v listinah. Marsikdo je hojo ‘gor-in-dol’ po stopnicah med petimi nadstropji primerjal s Sveto Trojico. Nismo prišli do zaključka, kje smo več hodili. Tudi pogled z gradu nam je ponujal lep razgled, nekoliko manj pa nas je očarala mučilnica in dejstvo, da stavba ni imela ogrevanja.

Naša tretja postaja pa je bila že ob povratku. Pozno kosilo smo si privoščili v gostišču pri izviru reke Hubelj v Ajdovščini. Ob prepevanju ljudskih pesmi in bolj ali manj planinskih pogovorih se je dan hitro prevesil v noč, ostal nam je le še odhod proti domu in lepi spomini na še en izlet v neznano in na prijetno nedeljsko druženje.

 

Advertisements

About PD Kobarid

Ustanovitelji društva so v svoj program zapisali, da bodo gojili ljubezen do planin, do zdravega športa planinarjenja. Posebno skrb bodo posvečali mladini. Vidno mesto bodo zavzemale skrb za planinska pota, gorska reševalna služba in zgraditev planinskih zavetišč. (Likar, 2002, Planinsko društvo Kobarid)

Posted on 07/12/2013, in Brez kategorije. Bookmark the permalink. Komentiraj.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s