.

Dnevi pred Miklavževim pohodom so bili negotovi. Napoved dežja, snega, vetra že v noči pohoda se
ni uresničila. Nedeljska jutranja zarja pa je napovedala poslabšanje vremena. Prav slednje je bil najbrž
razlog za nekoliko manjšo obiskanost pohoda. Planince, ki so osvojili Krasji vrh je veter precej
skuštral, kljub temu pa dobre volje seveda ni manjkalo. Mlajši planinci so izbrali nekoliko nižji cilj.
Obiskali so muzeju na prostem 1. svetovne vojne v Predolini in si v mirnem vremenu ogledali in
prehodili strelske jarke, kaverne, bunkerje. Z lučkami smo si osvetljevali pot med majhnimi kapniki in
majhnimi živalcami.
Vsi udeleženci smo se srečali pri koritu nad Drežniškimi Ravnami, popili topel čaj, pojedli slastno
pašto in pričakali Svetega Miklavža v spremstvu angelov in hudičkov. Ustavil se je samo za trenutek, a
nam kljub temu dal vedeti, da nas ima rad.
Če je na Miklavževo mrzlo, pravijo, da bo huda zima. Previdno v gorah.